Ali ste vedeli, da je veda o Zemlji pojem, ki povezuje vse znanosti, ki se ukvarjajo z Zemljo? Obstajajo štiri discipline, ki so geodezija, geologija, geofizika in geografija.

GEODETSKE STORITVE

GEODEZIJA

Človek se je že zelo zgodaj v davnini začel zanimati za Zemljo, opazoval je njene naravne pojave, ki so pogosto usmerjali njegovo vedenje in ravnanje v tedanjem okolju. Zanimala ga je tudi geometrija prostora, v katerem je živel, zato je začel določati njeno obliko. Opazoval je Sonce, Luno, planete in zvezde in spoznaval nova dejstva o prostoru. Zato so prvi začetki geodezije tesno povezani z razvojem astronomije. Geodezija je skupaj z astronomijo ena od najstarejših znanosti. Kot veda se ukvarja z določanjem oblike Zemlje, zemeljskega površja in izdelavo kart posameznih območij. Tedanji geodeti so izdelovali “karte” na glinenih ploščah in izdelava kart je še dandanes ena od nalog geodezije.

Definicija geodezije se je v preteklosti spreminjala skupaj s stopnjo znanstvenega in tehnološkega razvoja v tedanji družbi. Sodobnejša definicija geodezije opredeljuje geodezijo kot vedo, ki se ukvarja z merjenjem in predstavitvijo Zemlje ter njenega gravitacijskega in magnetnega polja. Kot večina znanstvenih ved je tudi geodezija razdeljena na različna znanstvena področja. Z razvojem tehnologije se spreminja geodetova merska oprema. Z razvojem merskih instrumentov, tehnološkim razvojem in družbenimi spremembami, se pojavljajo tudi nova področja geodezije.

Geodetski inženir je strokovnjak z akademsko izobrazbo, ki obvlada meritve s tehnologijo merjenja. Njegova temeljna naloga je zbiranje in obdelava podatkov zemljiških in geografskih danosti. Te podatke uporablja predvsem za načrtovanje in izpeljavo administracije, potrebne pri rabi zemljišč, stavb in voda. Naloga geodeta je tudi raziskovalno delo, ter odkrivanje novih tehnik za zajemanje prostorskih elementov.

Dejavnosti, s katerimi se ukvarja sodobna geodezija:

  • Določitev velikosti in oblike Zemlje in težnostnega polja: načrtovanje meritev, ki so potrebne za določitev velikosti Zemlje, položaja ter oblike katerega koli dela Zemljinega površja.
  • Določitev položaja objektov v tridimenzionalnem (3D) prostoru: določitev lege objektov v prostoru ter opazovanje sprememb le-teh.
  • Tehnične meritve in opazovanje deformacij objektov: načrtovanje, izmera, zakoličevanje, izvrednotenje in druga geodetska dela pri graditvi objektov, v to pa je vključena tudi ekonomska ocena stroškov za takšne meritve.
  • Določitev položaja javnih in zasebnih meja: ugotovitev poteka posestnih meja med parcelami ali zemljišči, določitev poteka ter registracija administrativnih, upravnih in državnih meja. Vanjo je vključena tudi ustrezna registracija pridobljenih podatkov (katastri) v okviru organizacij, odgovornih za njihovo zbiranje in vzdrževanje.
  • Načrtovanje, razvoj, vzpostavitev in upravljanje z zemljiškimi (LIS) ter geografskimi (GIS) informacijskimi sistemi: zajemanje, zbiranje, obdelava, hranjenje, vzdrževanje, analiziranje, predstavitev, razdeljevanje in upravljanje prostorskih podatkov v takšnih prostorskih informacijskih sistemih.
  • Ocenjevanje vrednosti nepremičnin: določitev tržne oziroma ekonomske vrednosti nepremičnin, bodisi zemljišč ali zgradb, tako v mestih kakor na podeželju.
  • Načrtovanje izrabe nepremičnin: planiranje, razvoj, gospodarjenje in upravljanje lastnine, bodisi zemljišč ali zgradb, tako v mestih kakor na podeželju.
  • Študij naravnega in socialnega okolja: meritve razpoložljivih kopenskih in vodnih virov ter njihovo izrabo. V to sodi tudi uporaba pridobljenih podatkov za planiranje ter razvoj urbanih, ruralnih in drugih socioekonomskih območij.
  • Kartografija in kartografska reprodukcija: izdelava kart ter reprodukcija načrtov, kart, datotek, grafikonov in poročil v analogni ali digitalni obliki.

 

Comments are closed.